Deprecated: Function split() is deprecated in /var/www/sopca.com/web/mkdsp/wp-content/plugins/google-analytics-for-wordpress/googleanalytics.php on line 481

3.12.2008 smo praznovali veliko stvari. Minila so tri leta od sprejetja ustanovitve kluba na občnem zboru Društva slovenskih pisateljev, v katerih smo storili ogromno in mnogo več kot to. Naše dogodke so spremljale vse generacije iz vseh vetrov, marsikateremu mlademu avtorju smo pokazali nove poti, ki jih prej ni videl, kaj šele, da bi jih prehodil. Tesne vezi, ki so se spletle med člani kluba, Društvom slovenskih pisateljev, stalnimi in nestalnimi gosti, so tiste vrste vezi, ki se ne pretrgajo na mah. Tri leta dela, energije, komuniciranja in predstavljanja je prineslo dober občutek in še boljšo zavest, da smo res nekaj naredili. Nekaj velikega in konkretnega.

Večer smo prav tako izbrali za otvoritev spletne strani, ki je po vzponih in padcih končno dobila novo, svežo in originalno podobo, ki vsak dan gledam z večjim nasmehom. Na strani bo možno tudi objavljanje članov, po čimer se naša stran razlikuje od večine ostalih sorodnih klubskih strani.

In poleg vsega se bliža še novo leto, o katerem ne bom napisala ničesar, ker vsak ve, kaj to pomeni. Novo leto izzivov v in izven kluba; novi začetki novih projektov, novi ljudje in novo občinstvo.

Zgoraj naštete stvari meni kot piscu te strani pomenijo ogromno in še več; ko sem včeraj hodila proti Metelkovi, kjer naj bi se predčasno srečala s Kobrowskyim in Gregorjem Rozmanom, da postavimo lučke na pravo stran in stol na sredino odra, so se mi v grlu pojavili tisti cmoki, ki zaradi svoje velikosti predstavljajo nevarnost, da se ustavi dihalni proces. Moja kolena so bila mehka in glas ni prišel iz mojih ust.

Ker sta oba avtorja zamujala, je cmoke pregnala tista evforična jeza, s katero se soočam vsak večer, ki ga organiziram.

Ko se je Gromka napolnila, me je minil strah. Večer je uspel, Gregor Rozman in Kobrowsky seveda nista vredna niti najmanjšega dvoma, ko pride do vprašanja o stopnji zadovoljstva občinstva. Aplavzi, ki so ju spremljali, smeh, ki se je odbijal od sten in zasedenih stolov, zadovoljno mrmranje po končanem nastopu so me danes zjutraj zbudili. Uspel je, večer je uspel.

Pa še na naslednje leto!

Upajoč, da se nam na odru pridružita ista avtorja s takrat že izdanima knjigama.

Tekst: Katra Kozak

LINK
Kobrowsky